Umrl je Michel Legrand

Umrl je filmski skladatelj Michel Legrand, ki je uglasbil vetrnice naših misli
Za svoje delo je dobil tri oskarje, pet grammyjev in dve največji nagradi na filmskem festivalu v Cannesu
V soboto se je v Parizu v starosti 86 let poslovil z oskarjem nagrajeni skladatelj in pianist Michel Legrand, najbolj znan po pesmi The Windmills of Your Mind in glasbeni podlagi romance iz 60. let Cherbourški dežniki.

Legrand je še prejšnji mesec nastopal, še vedno je skladal in uro na dan vadil klavir, čeprav ga je utrujenost vedno bolj silila k omejitvi urnika, je povedala Claire de Castellane, glasbenica in producentka, ki je pred kratkim organizirala serijo njegovih koncertov.

Soundtracki naših življenj
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrekel sožalje Legrandovi ženi, francoski igralki Machi Meril, in ga opisal kot "neutrudnega genija". "Njegove edinstvene melodije, ki se stekajo po naših mislih in jih mrmramo na ulicah, so postale zvočni posnetki naših življenj," je še dejal, poroča Los Angeles Times.

Legrand je za svoje delo dobil tri oskarje (nominiran je bil kar trinajstkrat), pet grammyjev in dve največji nagradi na filmskem festivalu v Cannesu. Sodeloval je s slavnimi pisatelji v Hollywoodu in na Broadwayu, vključno z Alanom in Marilyn Bergman, Sheldonom Harnickom in s francoskimi novovalovskimi režiserji.

Prvega oskarja mu je prinesla pesem Windmills of Your Mind za film Afera Thomasa Crowna, ki jo je izvedel Noel Harrison. Pesem so pozneje posneli še Dusty Springfield, Sting in številni drugi. Njegove pesmi so zaznamovale nekaj najznamenitejših glasbenih trenutkov v francoski kinematografiji, vključno s filmom Cherbourški dežniki iz leta 1964 s Catherine Deneuve.

Zadnji film: Druga stran vetra
V svoji šestdesetletni karieri je sodeloval s številnimi izvajalci, vse od Franka Sinatre do Arethe Franklin in Stinga, in bil zelo prisoten na francoski glasbeni sceni.

Zadnji film, za katerega je ustvaril glasbo, je bil The Other Side of the Wind (Druga stran vetra), zadnji film Orsona Wellesa, ki je bil končno dokončan in prikazan leta 2018, 40 let po tem, ko ga je zaradi produkcijskih težav Welles pustil nedokončanega. "To sem vzel kot darilo od Orsona, skozi oblake," je Legrand dejal na začetku lanskega leta, piše publikacija Variety. Režiser in skladatelj sta sicer sodelovala leta 1974 pri filmu F for Fake.



Interviju

Rojeni ste v glasbeni družini ...
V bistvu ne. Moj oče je bil glasbenik, vendar pa ga nisem poznal, saj je zapustil mamo, ko sem bil star tri leta.

Od kod vaša želja po glasbenem ustvarjanju?
Ko je oče zapustil mamo, je v stanovanju pustil tudi star klavir. Ker nisem hotel hoditi v šolo, sem velikokrat ostal doma in cele dneve igral klavir. Igrati sem se naučil sam. Ko je mama videla, da je glasba edino, kar me zanima, je najela profesorje. Takrat sem bil star štiri leta.

Vaš prvi album I love Paris je bil izjemno uspešen. Kako ste se spopadli z uspehom in slavo?
Veste, stvari se ne naučimo z uspehom, ampak z neuspehi. Tiste lekcije so veliko več vredne.

Ste svetovno znan skladatelj filmske glasbe. Je pristop k delu, ko pišete glasbo za film, drugačen, kot če pišete glasbo sicer?
Drugače je. V 60. letih sem delal v francoski kinematografiji, sodeloval sem pri številnih filmih. V filmsko glasbo sem vnesel nov pristop, slog, nov zven in razmišljanje, to sem potem prenesel tudi v ZDA, kjer sem 20 let neprestano ustvarjal v ameriški produkciji.

Je bila ta sprememba kulture za vas šok ali je bila to voda na vaš mlin, ker ste želeli nekaj novega?
Spremembe so mi bile zelo všeč, predvsem pa mi je všeč, da na vse mogoče načine in v vseh mogočih vidikih glasbe ostaneš začetnik. Igram klavir, igram ga zelo dobro, veliko sem delal, skladam, skratka, vsi vidiki glasbe me prežemajo. In zaradi tega in discipline vseskozi ohranjam svežino veselja, da sem glasbenik.

Ste kdaj prešteli, kolikokrat si v povprečju ogledate film, za katerega pišete glasbe?
Za normalen, običajen film je tako, da ga znam na pamet. Vzamem ga domov, kjer imam projektor, in si ga zelo velikokrat zavrtim. Potem zaslišim glasbo, ki jo zahteva oz. si želi posamezen prizor, in skušam "ubogati" in zapisati glasbo. Vedno je cilj, da bi napisal novo, izvirno in lepo glasbo, ki ni bila še nikoli zapisana.

Kakšen je vaš odnos z režiserji? Je veliko pogajanj z njimi ali vam pustijo proste roke? Predstavljam si, da ste vi "šef"?
Režiserji so načeloma ljudje, ki so igralci, tehniki, pisatelji, glasbeniki niso pa nikoli. Zato sem že od nekdaj delal po svojem občutku, brez tujega vpliva. Če se je zgodilo, da je režiser želel določeno glasbo, pač dela nisem sprejel. Vedno sem točno vedel, kaj želim, in to mi je bilo za film zelo dragoceno.

Delali ste z najslavnejšimi glasbeniki 20. stoletja, med njimi so Miles Davis, John Coltrane, Frank Sinatra, Ray Charles, Louis Armstrong, Ella Fitzgerald, Liza Minnelli, Barbra Streisand in Nina Simone. Predstavljam si, da ste doživeli marsikatero prigodo? Katera vam je ostala močno v spominu?
Sodeloval sem s številnimi odličnimi džezovskimi glasbeniki, kot so Miles Davis, Phil Woods in Chermann, Barbra Streisand, delal sem s Frankom Sinatro, Erikom Satiem, Leno Horne. To so bili moji prijatelji, krasno je bilo delati z njimi.

Na eni strani ste delali z najbolj slavnimi glasbeniki, po drugi strani pa tudi s številnimi nadarjenimi mladimi glasbeniki, ki ste jim mentor. Kako gledate na vlogo mentorja?
Številni mladi glasbeniki so zelo nadarjeni, velikih mojstrov džeza pa žal ni več, vsi so že pokojni.

Proces glasbenega ustvarjanja danes je zelo drugačen kot nekoč. Veliko je uporabe računalnika. Kako vi gledate na te spremembe?
To ni pomembno. Nikoli nisem delal na računalnik. Delam s papirjem in svinčnikom. Partituro napišem na papir. To je edini način, da dobro ustvarjaš. Računalnik je za tiste, ki nimajo dobre osnove. Če se lahko izrazim poetično: so bergle za tiste, ki so izgubili svoje noge.

10. novembra boste prvič nastopili v Ljubljani. Je težko izbrati repertoar za posamezni koncert, upoštevaje izjemno velik opus vaših del?
Res je, da imam zelo veliko na izbiro. Za koncert za Ljubljano sem izbral predvsem filmsko glasbo. Izbral sem skladbe iz filmov Cherbourski dežniki, Afera Thomasa Crowna in Yentl, v katerem je igrala Barbra Streisand.

Ksenja Tratnik





P.V.M.